Obrok v službi postaja luksuz. Ste kdaj preračunali, koliko zapravite za malico?

Zaposleni najmanj tretjino dneva preživijo na delovnem mestu, ker večina v službi ostaja do poznega popoldneva, pa je malica v službi za številne pravzaprav kosilo oziroma glavni obrok dneva. Mnogi se okrepčajo v bližnji restavraciji ali pa si naročijo dostavo, a marsikdo si to zaradi naraščajočih cen v zadnjih letih čedalje težje privošči.

Vse višje cene hrane opažajo zlasti zaposleni v urbanih središčih. "Hrana se je podražila. To je vezano na inflacijo – denar je izgubil vrednost, posledično pa moramo ljudje to plačati," je povedal Mario, eden od naših sogovornikov, ki smo ga za izjavo prosili v centru Ljubljane. "Poskušam čim več sama kuhati, ker če bi vsak dan za malico zapravljala zunaj, bi bil na mesec to previsok strošek glede na to, kakšne so plače," pa je dejala Merisa.

Več o tem, kaj so nam povedali mimoidoči, v spodnji anketi:

V zadnjih desetih letih so cene hrane narasle za skoraj 50 odstotkov

Cene življenjskih potrebščin že zadnjih deset let naraščajo, še posebej so se podražile hrana in brezalkoholne pijače. Medtem ko so cene med letoma 2015 in 2021 vsako leto narasle za kakšen odstotek ali dva, so z leta 2021 na 2022 zrasle za kar 18,6 odstotka.

Z leta 2022 na leto 2023 so zrasle za 4,6 odstotka, z leta 2023 na 2024 za 2,6 odstotka, z 2024 na 2025 pa spet za 4,5 odstotka. Spodaj si lahko pogledate tabelo, ki prikazuje rast cen v posameznem letu v primerjavi z letom prej.

Skupaj so se hrana in brezalkoholne pijače od leta 2015 podražile za kar 49,62 odstotka. Na spodnjem grafu lahko vidite, kako so cene vsako leto zrasle v primerjavi z letom 2015.

Leta 2022 bi za testenine v isti restavraciji odšteli 9,9 evra, letos 12,9 evra

In kako se rast cen kaže v praksi? Letošnje cene malic v določenih restavracijah smo primerjali s cenami v zadnjih letih. Leta 2022 je bilo treba denimo za testenine v eni od priljubljenih restavracij v Ljubljani plačati 9,9 evra, leta 2023 pa je malica oziroma kosilo tam stala že 11,90 evra oziroma kar dva evra več. V lanskem letu so cene ponovno narasle, in sicer je najcenejše testenine mogoče dobiti za 12,9 evra, več vrst pa stane celo 13,9 ali 14,9 evra na porcijo.

Cene so sicer odvisne od posameznih restavracij, a tudi druge jedi so se povprečno podražile. Ena od sogovornic, ki ni želela pred kamero, je poudarila, da je pred dvema ali tremi leti za dunajski zrezek s krompirčkom odštela približno 8,5 evra, danes pa pri istem ponudniku stane 11,5 evra. Hiter pregled restavracij na Woltu sicer pokaže, da bi za dunajski zrezek s krompirčkom povprečno odšteli okoli 13 evrov, a je treba poudariti, da so v nekaterih restavracijah, sicer redkih, cene tudi nižje.

V zadnjem letu so se marsikje za evro ali dva podražile tudi pice, čeprav so cene pic narasle že v letu 2023. K vsem naročilom na platformah za dostavo hrane pa je treba prišteti še strošek dostave, kar pa malico v službi še dodatno podraži. Tudi sicer so cene hrane na Woltu v nekaterih primerih višje kot v restavracijah in gostilnah (Več v članku: Zakaj je hamburger prek Wolta ali Glova dražji? Ni kriva samo dostava).

Neobdavčeno povračilo malice od leta 2022 ostaja enako

Zaradi podražitev hrane, ki vplivajo tudi na višje stroške zaposlenih za prehrano med delom, je vlada Roberta Goloba že leta 2022 – prvič po letu 2008 – dvignila neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane s 6,12 evra na 7,96 evra na dan. Če delodajalec izplačuje nadomestilo nad tem zneskom, se razlika šteje v osnovo za plačilo prispevkov in dohodnine.

Zanimalo nas je, ali namerava vlada glede na neprestano rast cen hrane v bližnji prihodnosti znova dvigniti neobdavčen znesek povračila malice. Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da vlada pri določanju višine zneska ni povsem prosta, saj da mora pri tem spoštovati predpisan zakonski okvir glede določanja višin povračil.

"Zakon določa, da vlada kot podlago za določanje višin neobdavčenih zneskov upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določenih z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Zakon torej prilagajanja neobdavčenih zneskov ne veže neposredno na zviševanje cen hrane in pijače, zato tudi dvigi le teh niso neposredna podlaga za spreminjanje," so zapisali v odgovoru.

Povedano drugače: če do spremembe pravic delavcev iz naslova povračila stroškov prehrane med delom ne pride (četudi pa je prišlo do zvišanja cen hrane in pijače), kot pravijo na ministrstvu, "niti ni potrebe po zviševanju neobdavčenih zneskov, saj morebitnega zvišanja neobdavčenih zneskov delavci niti ne bodo mogli izkoristiti".

Z uredbo vlada namreč ne določa pravic delavcem, ampak določa le davčno obravnavo. "Po preliminarni oceni ministrstva za finance se od leta 2022 nivo pravic do povračil stroškov za prehrano na delu, določenih s kolektivnimi pogodbami na ravni države, v splošnem ni povečal do te mere, da bi bil potreben dvig neobdavčenih višin povračil stroškov za prehrano na delu v okviru zakonskega pooblastila," so še zapisali.